Chardonnay je bela vinska sorta grozdja, ki izvira iz regij Burgundije in Šampanje v Franciji. Sorta Chardonnay je razširjena tudi v Nemčiji, Švici, Italiji, Španiji, Portugalski, Madžarski, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Sloveniji, Moldaviji, Gruziji, Angliji, Indiji, ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji, Čilu, Argentini, Urugvaju, Južni Afriki , itd.

V Bolgariji je pasirana, gojijo jo predvsem v severovzhodni Bolgariji, Srednogorieti, Plovdivu in na območju Sungurlare. Sorta ima več klonskih različic: nekatere mutacije imajo mošusni ton in se imenujejo "Chardonnay Musk", mutacija "Chardonnay Rosé" pa ima rožnato obarvano grozdje.

Zgodnja sorta: grozdje dozori konec avgusta. Je srednje močne rasti, visoke rodnosti in daje srednje pridelke. Ustrezajo mu globlja, bogata apnenčasta tla ob vznožju hribov.
Daje visoke rezultate tudi v hladnejših prostorih.

Je razmeroma odporen na mraz in sušo. Dovzetna je za gnitje. Grozd je majhen (90-95 let), valjasto stožčast, včasih s krilom, ohlapen do srednje gost in zbit.
Zrna so majhna, kroglasta, rumeno zelena z zlatim odtenkom na sončni strani, prekrita z voščeno prevleko in majhnimi rjavkastimi pikami.
Meso je sočno, harmoničnega okusa. Koža je tanka, trda. Chardonnay je najbolj priljubljena sorta belega vina na svetu.

Vsebnost sladkorja grozdnega soka je 18-22,9 g/100 ml, s kislinami 11,6-8,2 g/l. Njegovo ime je povezano z nekaterimi najprestižnejšimi francoskimi belimi sortnimi vini burgundskega porekla (Chablis, Côtes de Beaune in Macon) in penečimi se šampanjci. Iz chardonnayja so narejeni šampanjski vinomateriali in kakovostna bela namizna vina, ki jih odlikujejo lahkotnost, svežina, harmoničen okus in sadne arome.

Staranje v hrastovih sodih daje vinu note vanilije, dima in hrasta. Uporablja se kot sorta za izboljšanje pri izdelavi šampanjskih vin.

Najbolj znane znamke šampanjskih vin v Franciji so narejene iz mešanice sort chardonnay in modri pinot.

Vsi drugi pogoji za cebulic.com