
Stari Rimljani so krokus smatrali za cvet boginje jutranje zarje Aurore. Poznali so ga že ljudje v stari Asiro-Babiloniji, v Indiji in Egiptu nekaj tisočletij pred našim štetjem, kjer so ga uporabljali kot barvilo, zdravilno in okrasno rastlino ter kot začimbo jedem.
Ime rodu Crocus (crocus) je starogrško, uporabljeno v antiki.
Sadimo jih septembra - novembra ali julija za jeseni cvetoče.
Krokus razmnožujemo s stebelnimi gomolji, ki jih vsako leto v začetku poletja, po odcvetenju in sušenju nadzemnih delov, odstranimo iz tal, posušimo v senčnem, suhem in zračnem prostoru.
Nato nastale majhne reproduktivne čebulice ločimo od velikih.
Velike posadimo jeseni 5-8 cm narazen v začasne gredice.